Izvorno besedilo na spletni strani Obrtniško-pojetniške zbornice Slovenije.
Zelo razveseljiv sklep za neodvisne avtoserviserje in večletna prizadevanja Sekcije avtoserviserjev pri OZS je nedavno sprejela Državna revizijska komisija in z njim razveljavila razpis FURS za vzdrževanje njihovih službenih vozil, ki je bil namenjen le pooblaščenim avtoserviserjem.
V tej točki je država sama sebi in vsem nam, tako avtoserviserjem kot uporabnikom servisnih storitev dala jasno vedeti, da se zavzema za korektno izvajanje direktiv Evropske unije in dejstva, da servisiranje vozil, tudi tistih, ki so še v garancijskem roku, ni, ne more in ne sme biti le v domeni pooblaščenih avtoserviserjev.
Pri vsem skupaj gre predvsem za to, da mora biti podlaga za izvajanje avtoservisne dejavnosti predvsem in samo strokovne narave, torej ustrezna strokovna usposobljenost, vse ostale omejitve in deljenje na vaše in naše, pa morajo biti že v osnovi izključene. To je z evropskimi direktivami urejeno že zdavnaj, konkurenca, ki temelji na strokovnem znanju, je v urejenih evropskih državah uveljavljena in sprejeta, le pri nas seveda s tem še malo zamujamo.
Zato je odločitev priznanega državnega urada dobra popotnica, da se razmere na področju avtoserviserske stroke končno in dokončno uredijo tudi pri nas.
Še podrobneje o tej temi:
Zakaj je torej odločitev Državne revizijske komisije za naše avtoserviserje na nek način zgodovinska odločitev?
Ker odločitev nakazuje na bodočo prakso pri razpisih v javni upravi in državnih podjetjih, ki ne bodo več smeli biti diskriminatorni in k sodelovanju vabiti le pooblaščenih avtoserviserjev, temveč bodo morali biti odprti za vse strokovno usposobljene avtoserviserje. Odločitev tudi potrjuje, da so bila dolgoletna prizadevanja, utemeljevanja in zavzemanja Sekcije avtoserviserjev pri OZS uspešna in da se je sekcija ves čas zavzemala predvsem za pravico zagotovljenega enakopravnega sodelovanja vse avtoservisne stroke in ni le pavšalno zagovarjala dela svojih članov.
Sekcija namreč že vrsto let opozarjala na sprejeto uredbo Evropske komisije ali t. i. Montyjevo uredbo, ki je dala neodvisnim avtoserviserjem pravico do dostopa do informacij, orodij in popravljanja vozil tudi v času tovarniške garancije vozil.
Evropska komisija je namreč leta 2010 objavila Uredbo 461, kjer je eksplicitno zapisala, da: “…se škodljiv učinek lahko na primer pojavi, če se ustvarijo ovire za vstop na trg ali širitev, ki izključujejo konkurenčne dobavitelje in škodijo potrošnikom, zlasti z višanjem cen ali omejevanjem izbire…” ter v nadaljevanju še pojasnila, da “…popravila in vzdrževanje kot celota predstavljajo zelo velik delež skupnih izdatkov potrošnikov za motorna vozila, ki pomenijo pomemben delež povprečnega proračuna potrošnika” in da “…razpoložljivost tako rezervnih delov kot tudi storitev popravil in vzdrževanja prinaša precejšnje koristi potrošnikom, zlasti ker pogosto obstajajo velike razlike v ceni med deli ali storitvami, ki jih ponuja, prodaja ali preprodaja proizvajalec vozil oz. pooblaščeni uvoznik vozil.«
S tem so neodvisni avtoserviserji dobili dostop do informacij, ki so nujna za popravilo in vzdrževanje vozil pod enakimi pogoji kot pooblaščeni avtoserviserji, hkrati s tem pa je bilo tudi jasno navedeno, da za popravilo vozil v času tovarniške garancije ni potrebno uporabljati originalnih rezervnih delov ampak je mogoče uporabljati tudi druge rezervne dele, ki ustrezajo kakovosti originalnih delov, te poznamo kot rezervne dele t.i. enake kakovosti, ki so odobreni tudi s strani proizvajalcev vozil, kot na primer vžigalna svečka, ki jo proizvaja isti proizvajalec, ki proizvaja tudi vžigalne svečke za prvo vgradnjo z znakom proizvajalca vozila.
Na nepravilnosti, ki se dogajajo pri nas, je Sekcija avtoserviserjev pri OZS našo Agencijo za varstvo konkurence (AVK) opozarjala že vse od leta 2010. Zaradi počasnosti in neodzivnosti AVK je sekcija o tem poročala tudi na Evropskem združenju proizvajalcev in serviserjev vozil CECRA, kar se je v nadaljnjih postopkih izkazalo kot upravičeno in po široki anketi AVK, njeni rezultati nedvomno potrjujejo pravilnost stališč sekcije in avtoservisne stroke. Na nepravilnosti je večkrat je opozarjala tako pristojno ministrstvo kot pripravljavce razpisov, zato je, čeprav v svojih vrstah združuje in zastopa tako pooblaščene kot tudi neodvisne avtoserviserje, z nedavno odločitvijo Državne revizijske komisije zelo zadovoljna.
Problematika servisiranja vozil v času tovarniške garancije
Sekcija avtoserviserjev pri OZS je že mnogo let članica Evropskega združenja proizvajalcev in serviserjev vozil CECRA, zato zelo dobro pozna trende v panogi in pravice ter dolžnosti avtoserviserjev ter odnos proizvajalcev do njih, ne glede na to ali so pooblaščeni ali neodvisni avtoserviserji. Sekcija ves čas tudi spremlja področje izobraževanja v panogi, spodbuja usposabljanja in je tudi ves čas pobudnik sprememb in dopolnitev izobraževalnih programov v šolah in na fakulteti.
Sekcija avtoserviserjev izvaja usposabljanja, skupaj z OZS pa spodbuja in podpira mojstrstvo v panogi, med novimi mojstri je vsako leto še vedno največ mojstrov s področja avtoservisiranja. Zavedajo se in člane osveščajo glede obveznost pojasnitve, naj naročnikom vedno pojasnijo posledice nepopravila oz. uporabe neustreznih materialov in obveznost, da je delo pravilno pravilno opravljeno, da naročniku odgovarja za kakovost uporabljenega materiala, kot to izhaja tudi iz Obligacijskega zakonika. Seveda opozarjajmo tudi na odškodninsko odgovornost za opravljeno avtoservisno storitev. Ker OZS skladno z Obrtnim zakonom izdaja obrtna dovoljenja tudi za dejavnost avtoservisiranja, brez katerega se te dejavnosti ne sme opravljati, temelj za izdajo pa je ustrezna izobrazba, zelo natančno poznajo stanje v dejavnosti in v realnosti. Zelo si tudi prizadevajo, da bi se v tej dejavnosti zmanjšalo delo na črno, saj na podlagi opravljenih analiz in raziskav ocenjujejo, da se več kot 30% avtoservisnih storitev opravi na črno.
Izhajajoč iz vsega navedenega Sekcija avtoserviserjev pri OZS brez slabe vesti in s polno odgovornostjo že dalj časa seznanja tako člane kot imetnike vozil, da se lahko popravilo vozila v času tovarniške garancijske dobe opravi tudi pri neodvisnem oz. nepooblaščenem serviserju, česar nekateri avtoserviserji in mnogi potrošniki pogosto še vedno ne vedo. Že dalj časa glede tega sodeluje tudi z Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence.
Julija 2010 je začela veljati Uredba (ES) št. 461/2010, ki je bila uveljavljena na celotnem področju Evropskega gospodarskega in kot taka velja v vsaki državi članici neposredno. Uredba na novo določa pojem “neodvisni avtoserviser”, ki je vsak, ki nudi popravilo in vzdrževanje motornih vozil in je certificiran v Sloveniji to pomeni, da ima obrtno dovoljenje, čeprav ne deluje v sistemu proizvajalca ali dobavitelja motornih vozil oziroma ni včlanjen v distribucijski sistem dobavitelja.
Ob tem na Sekciji avtoserviserjev pri OZS ves čas opozarjajo, da mora avtoserviser:
- poznati in upoštevati navodila proizvajalca glede vzdrževanja in popravila vozila,
- poznati in upoštevati normative proizvajalca glede vzdrževanja in popravila vozila ter
- vgrajevati tovarniško priznane originalne ali originalu enakovredne nadomestne dele in
- imeti obrtno dovoljenje.
- Sekcija člane tudi redno usposablja in jim svetuje glede ustrezno vodene lastne dokumentacije in evidence takih popravil in pregledov za primere dokazovanj in ravnanj avtoserviserja. Zato jim svetujemo, da so poleg računa v arhivu tudi listine, ki služijo za dokazovanje upoštevanja navodil in normativov proizvajalca vozila, kot so na primer dobavnice, ček lista proizvajalca potrebnih opravil pri rednem servisu, splošni pogoji popravil oz. servisiranja.
Na sekciji si že dalj časa prizadevajo zainteresiranim avtoserviserjem zagotoviti tudi čim lažji dostop do navodil proizvajalca glede vzdrževanja in popravila vozila ter do njihovih normativov. Ti podatki so avtoserviserjem dostopni z različnimi programi in aplikacijami, kot so Autodata, Haynes Pro, Bosch in še nekateri drugi. Ti programi omogočajo vpogled v navodila proizvajalcev, ponujajo potrebno in ustrezno dokumentacijo ter nudijo navodila za popravilo oz. vzdrževanje. Zato ni nujno, da se mora avtoserviser udeležiti točno določenega izobraževanja, ki ga ponuja proizvajalec oz. pri nas uvoznik vozil. Nujno pa je, da razpolaga vsaj z enim od navedenih programov. Imetnik veljavne licence za vsaj enega od navedenih programov je torej zaupanja vreden avtoserviser, ne glede na to ali gre za pooblaščenega ali pa neodvisnega!
Podobni, vendar manj zahtevni standardi pa veljajo tudi za vozila, ki nimajo več tovarniške garancije.
